Kdaj pride športnik k psihologu?

  • Ko na tekmah ali treningih ne pokaže vsega, česar je sposoben ali pa
  • Ko nastopa zelo dobro, vendar si želi doseči še več.
  • Ker strmi k odličnosti, vrhunskosti in ima visoke cilje
  • Kadar želi rešit nek določen problem, oviro, težavo, padec forme …

Kaj dela športni psiholog?

Športni psiholog lahko dela individualno, s športno ekipo, s trenerjem, starši ali v različnih kombinacijah. Najprej se pogovorimo o tem, kako športnik deluje na treningih in tekmovanjih – kako je s koncentracijo, zbranostjo tekmovalca? Kako se na zahteve čustveno odziva? Ima težave z aktivacijo, kako je s skupinsko dinamiko, kakšen odnos ima s trenerjem? Je športnik pretirano živčen, so vmes starši in njihove zahteve, je pretreniran ali pa preveč tekmuje? Rešitev je toliko, kolikor je športnikov. V začetku psiholog tudi oceni, kakšne strategije športnik že uporablja: kaj si reče pred štartom, rituali, ki jih uporabi preden gre na štart ipd. Športniku izdela individualni program in ga nauči spretnosti, kot so:

  1. vaje sproščanja (dihalne vaje, mišično sproščanje, avtogeni trening, globoko sproščanje…)
  2. tehnike pozitivnega samogovora (pozitivni stavki, razmišljanje)
  3. predstavljanje (oziroma vizualizacija – vadba nastopa ali posameznih spretnosti v mislih)
  4. vaje za ustrezno usmerjanje koncentracije
  5. spremljanje lastnega dosežka (analiza nastopa, dnevnik treninga, postavljanje ciljev…)

Pri našem delu nas zavezuje poklicna molčečnost in etični kodeks psihologov.

Kaj/kako športni psiholog dela s trenerjem?

  • spoznavanje in razumevanje osnovnih psiholoških mehanizmov (kaj vpliva na športnikovo psihološko pripravljenost)
  • razmišljanje o prilagajanju, izboljševanju načinov treninga glede na športnike in vrsto športa
  • učenje, kako naučiti športnike nekaterih osnovnih tehnik psihološke priprave (predstavljanje, sproščanje, samogovor)
  • spoznavanje in razvijanje trenerskih spretnosti, kot npr: vodenje, komuniciranje, reševanje konfliktov, motiviranje
  • prepoznavanje čustev in psiholoških stanj trenerja pri vodenju tekem in treningov ter njihovo obvladovanje.

Ostala področja, na katerih delamo športni psihologi

  • delo z mladimi športniki
  • delo s starši
  • specialno psihološko delo na področju rehabilitacije vrhunskih športnikov
  • psihologija športne rekreacije

Potek dela

Po uvodnem razgovoru se športnik ali športnica in športni psiholog oz. psihologinja dogovorita za nekaj sestankov, ki trajajo približno 45 min in so dokaj redni (npr. tedenski). Na teh sestankih se tekmovalec nauči tehnik psihološke priprave in njihove uporabe na tekmovanjih. Pomembno je, da se zavedamo, da v psihični pripravi ni instant rešitev. Sestankov je več, preko cele sezone, tako v pripravljalnem kot v tekmovalnem obdobju. Psiholog je lahko prisoten na treningih in tekmovanjih, saj tako dobi boljši vpogled v šport in športnika. Na treningih tudi vzpostavi kontakt s trenerjem, ki je pomemben člen v dobri psihični pripravi. Pri svojem delu psiholog sledi naslednjim principom:

  • glavni cilj je: izboljšanje nastopa, povečanje uspešnosti
  • molčečnost
  • prostovoljnost
  • svetovanje: športniku nudi nasvet, ki ga potem po svoji presoji uporabi (športnik je samostojen)
  • dolgoročnost (boljši rezultati ob psihološki pomoči so večinoma plod daljšega sodelovanja)
  • sodelovanje z vsemi vpletenimi (odprtost za predloge s strani trenerjev, vodstva, športnikov samih), vsemi “tvorci uspeha”
  • (s)poznavanje športa
  • pozitivna naravnanost do športnikov in njihovega dela
  • nevtralnost do vpletenih strani, nevrednotenje informacij in razmišljanja športnikov
  • »assistance« – gre za skupno delo psihologa in športnika kot dveh enakovrednih oseb